Cvetna terapija

italiano slovenščina

Edward Bach

Edward Bach Edward Bach se je rodil 24. septembra 1886 v vasi Moseley v Warwickshiru v bližini Birminghama. Bil je najstarejši izmed treh otrok v družini, ki je bila valižanskega rodu. Kot otrok je bil silno nežen in občutljiv, zato so ga starši v prvih letih življenja obsuli s posebno ljubeznijo in pozornostjo. Z odraščanjem pa sta se v Edwardu zelo krepili moč volje in vztrajnost. Svojim ciljem je sledil z neomajnim zaupanjem. Obenem pa je bil skrajno občutljiv in nagnjen k mističnemu doživljanju sebe in narave. Vsako trpeče in nesrečno bitje, najsibo človek, ptica ali drugo živo bitje, je zbudilo v njem izredno močno sočutje in brezpogojno željo pomagati, tako da se je že kot šolar odločil, da bo postal zdravnik. Neustavljivo sočutje do živih bitij, ki ga je navdajalo z globokim razumevanjem njihovega trpljenja, je bilo ena njegovih izstopajočih lastnosti in je takoj zbudilo naklonjenost ljudi, ki so ga strečali. Že kot učenec je pogosto sedel v učilnici in sanjaril o času, ko bo končno lahko začel s svojim delom. Predstavljal si je, da je odkril enostavno načelo zdravljenja, ki mu bo omogočilo, da bo uspešno zdravil bolezni. Od najzgodnejše mladosti je vztrajal pri svojem idealu enostavne zdravilne metode in kolikor starejši je postajal, toliko bolj so se njegove mladostne sanje zgoščevale v utemeljeno prepričanje, ki je njegovemu celotnemu življenskemu delu pokazalo smer. Ves čas, ko je delal kot patolog, bakteriolog in homeopat, je namreč vedno sledil enemu samemu cilju: neomajno si je prizadeval, da bi našel popolnoma čista zdravila, enostavno zdravilno metodo, ki bi bila primerna, da nadomesti zapletene znanstvene teorije in tehnike, ki niso nudile nikakršnega jamstva za ozdravitev. Toda že mladi Edward je bil vse kaj drugega kot sanjač. Njegova notranja gotovost, usmerjenost k cilju in zanimanje za vse, tudi na videz nepomembne življenjske pojave – vse te lastnosti so se harmonično zlile v naravnost genialno osebnost. Kljub temu pa mu je bilo namenjeno, kot genijem pogosto, da bo osamljeni bojevnik. Le redki sodobniki so razumeli njegovo neomajno odločnost, ki je ni bilo mogoče z ničemer odvrniti od cilja in s katero se je že od začetka zapisal svoji življenski nalogi. V njegovem življenju sta prevladovali dve nagnjenji in vse drugo potisnili v ozadje: na eni strani globoko sočutje do vseh trpečih bitij, bodisi ljudi, ptic ali drugih živali, in na drugi strani globoka ljubezen do narave, do njenih dreves in rastlin. Kombinacija obeh nagnjenj mu je pozneje v življenju omogočila, da je razvil metodo zdravljenja, ki jo je tako dolgo iskal. Obe nagnjenji sta se medsebojno oplajali in v bogato napolnjenih shrambah narave je odkril divje rože po poljih in travnikih, ki so zdravile bolne in trpeče.

Viri: Norah Weeks, Nastanek cvetne terapije Edwarda Bacha. Prevod: Irena Roglič Kononenko, Ljubljana 2008


Na vrh